18. 12. 2015

50S temi besedami drug drugemu izkazujemo pozornost in zainteresiranost za življenje in počutje drugega. Včasih nas to res iskreno zanima, spet drugič je to vprašanje zgolj formalno ali vljudnostno.

Ob tem se sprašujem, kdaj je prav vprašati in kdaj ne. Je smiselno vprašati zgolj formalno, čeprav nas v tistem trenutku to dejansko ne zanima in nima pravega pomena? Ko me vprašaš, kako si, si res pripravljen/a slišati, kako v resnici sem ali želiš le slišati: dobro sem in da preusmeriš pozornost nase? Želiš resnično slišati vse tisto, kar nosim v sebi in si pripravljen/a poslušati? Ko mi postaviš to vprašanje, se zavedaš, da te lahko odgovor preseneti?

Želim poudariti pomembnost pristnosti in iskrenega zanimanja. Sama zelo verjamem v sočutnost in iskrenost in to tudi živim. Zato se mi zdi vprašanje Kako si, na mestu takrat, ko me sogovornik resnično in iskreno zanima; ko sem pripravljena ga poslušati in zdržati ob vsem, kar želi izraziti. Zato ne podpiram praznega spraševanja, ko gre le za vljudno frazo. Dve osebi se namreč lahko srečata šele, ko se čutita in ko sta se pripravljena poslušati in slišati. Zato kadarkoli te vprašam, pomeni, da sem resnično tukaj pred tabo ter da za trenutek pozabljam nase in pozornost pristno osredotočim nate, da te srečam in občutim ter stojim ob tebi kot človek. Nikakor pa mi ni smiselno kazati zaigranega zanimanja, ko mi nekdo odgovori in se na to ne odzovem, ampak zgolj preusmerim pozornost nase.

Zakaj tako radi sprašujemo? Verjetno iz navade ali za to, da “izpademo” lepi. Vsakdo sam ve, iz kakega razloga. Vsekakor pa se mi zdi vredno poudariti, da ko vprašanje ni na mestu, lahko povzroči “več škode, kot koristi”. Pomislimo kdaj, da se nekdo razveseli, ko pokažemo zanimanje in ko ni iskreno, se lahko druga oseba počuti spregledano, neslišano, kar pa na kakršenkoli odnos, zagotovo ne vpliva dobro. Seveda je res, da ima vsakdo odgovornost do svojega počutja in občutkov, pa vendar se lahko potrudimo, da smo drug ob drugem iskreno ter da pripomoremo k temu, da se nekdo ob nas dobro počuti- tako kot bi se mi želeli počutiti ob drugi osebi.

Po drugi strani pa je poleg vprašanja pomemben tudi odgovor- ker je zagotovo pozitivno, če sta obe osebi pristni. Tudi odgovor je lahko prazen ali zgolj odgovorimo za to, da nekdo ne sprašuje več ali tudi vljudnostno, ko niti ne želim deliti sebe. Vse je ok, tudi, če tega ne želim. Pomembna je le pristnost in iskrena vprašanja in odgovori. To je tisto, kar nas bo pripeljalo bližje k drugemu in k sebi.

Potrudimo se, da zavestno delujemo in vlagamo v odnose ter da izkazujemo zanimanje za sočloveka- s tem bo vedno manj osamljenih in zavrženih, prav tako pa bo naš vsakdan lepši in bogatejši. 🙂 Naj bodo naše besede in dejanja usklajena z našimi čutenji. 🙂