14. 10. 2017

Vedno več ljudi se sprašuje, kaj se zgodi z nekom, ki zapusti ta svet- ali trpi? Se zaveda, da nima več fizičnega telesa in ne more biti več med fizičnimi osebami, ob svoji družini, prijateljih?

 

Delo medija in ljudi, ki delamo z energijami, ni enostavno, ker smo del fizičnega sveta in moramo poskrbeti za to, smo tu tudi prisotni, skrbeti za svoje fizično telo ter za to, da nas vse energije ne posrkajo in ujamejo vase. Potrebno je dosti znanja za zaščito sebe ter kako lahko od tukaj usmerjamo in pomagamo pokojnim dušam brez da bi čutili posledice na svojem fizičnem telesu in da bi izgubili sebe.

A kljub temu je delo z umrlimi in energijami užitek.

In kako poteka pot poslavljanja iz fizičnosti?

Ko duša zapusti telo, izstopi iz našega prostora skozi vrata v tunel, kjer ga svetloba vodi proti drugemu prostoru. Potovanje traja lahko kratko ali malo dlje, lahko pa duša tudi ostane ujeta v tunelu, če ne dobi pomoči nekoga iz fizičnosti, ki ga energetsko zna pospremiti v nov dom. Zato je delo tistih, ki delamo na tem področju neprecenljivo.

Vstop duše vnov prostor prav tako lahko spremlja šok, jeza, žalost itd. Odvisno od načina na katerega je nekdo zapustil ta svet. Če je fizična smrt pričakovana že tu, je pot lahkotnejša. V primeru nesreče pa tudi duša izgubi orientacijo in tava. Po določenem času se lahko najde in odkrije nov prostor sama ali ob ustrezni pomoči- odvisno od razvitosti duše.

Ko vstopi v nov prostor, kjer bo sedaj njen dom, tudi duše potrebujejo čas, da dejansko sprejmejo novo okolje- nekje 3 mesece(odvisno tudi od tega kaj se dogaja s fizičnimi ljudmi(saj ga lahko vlečejo nazaj zaradi čustvene ujetosti).

Ali duša trpi? Ne na tak način kot je bolečina v fizičnem svetu. Ja, čutiš žalost, jezo itd, a zmore iti hitreje in lažje naprej. Obstajajo seveda primeri, ko gre težje zaradi dejavnikov in fizičnih ljudi.

Ko zmore iti naprej in zaživeti tam, ni več občutkov kot je npr zamera, jeza itd. Vse to tam ne obstaja, ampak se duša lažje prepusti in živi v svetu neomejenosti. Duše ne žalujejo, ker so tam, ampak se postopoma zavedajo vsega, kaj so imeli tu na zemlji in kakšna je njihova moč tam. Lahko spremljajo fizični svet, njihova duša je živa (na zemlji marsikdo ni v stiku s svojo dušo in zato ne zna živeti), plešejo, uživajo in enostavno obstajajo. Zato se razblinijo vse zamere in preteklost ter obstaja zgolj trenutek. Nimajo težav z občutki kot jih imamo v fizičnem svetu.

So pokojni OK? So in živijo pot duše in njenega razvoja. Ni pa fajn, če jih ljudje ne znamo spustiti in se soočiti s svojimi občutki ter živeti brez njihove fizične prisotnosti, ker jih s tem energetsko vlečemo nazaj(in ob tem zabijamo v vrata) tja, kjer ne morejo več preživeti, ker nimajo telesa.

Oba svetova sta povezana, a kljub temu morata biti ločena, če želimo mi živeti svobodno in lahko tudi duša pokojnika živi naprej v svojem novem domu.

Pokojniki bodo energetsko vedno z nami, če bo omogočen prostor za svobodo in ločenost obeh svetov.

Za pomoč ali dodatno vprašanje se javi na alena3547@gmail.com.