Stres

Kaj je stres?

Tisto, kar pretrese tvoje telo, v redkih primerih pa tudi dušo.

Stresno največkrat deluje pojav strahu, ki te lahko pretrese do kosti, kot tudi pojav drugih neprijetnih občutkov in travm ter vsega, kar je potlačeno in zakopano v skritih delčkih telesa in se pojavi oz prebudi ob določenih situacijah in v določenih odnosih. Lahko gre za strahove in travme iz otroštva ali za travme iz sedanjosti, ki nastanejo zaradi določenih prepričanj, katerim sledimo(če določen dogodek ali dejanje/odnos ni v skladu z našimi prepričanji, se pojavi strah in posledično lahko tudi travma zaradi varnosti v krogu določenih prepričanj).

Prav tako pa je lahko stresna ljubezen- če imamo v sebi prepričanje, da nismo dovolj dobri, se bomo na izkaz ljubezni lahko odzvali celo travmatično.

Marsikomu je stres že zjutraj, ko se prebudi in ve, da je pred njim nov dan, če je v sebi prestrašen, žalosten ali se mu vse zdi grozno. To je neka vrsta tako imenovane depresije(depresija je namreč ime, ki ga nadeli stanju čutenja in obstajanja zgolj v enem čustvu in občutku: žalosti, bolečini in otožnosti, kar pa dejansko niti nima tako slabega prizvoka, kot ga družba določa in se zaradi tega vpliva obdobje še bolj globoko pogrezne. Brez tega bi bila občutja samo občutja brez teže in bi hitreje minila in bi bilo v njih prav tako življenje, saj je to del celote).

Stresu se lahko izognemo edino s tem, da smo v stiku s sabo, da se naučimo takoimenovane čustvene inteligence in smo zavestno pozorni na to, kaj je tisto, kar nam povzroča stres.

Zavestno usmerjanje misli in telesa bo spremenilo odziv na stres. Poleg tega pa izbira tistega, kar nam koristi in izpuščanje tistega, kar nam ne koristi: npr beseda Grozno je, težko je ima močan vpliv na to, kako odreagiramo ob pojavu strahu in nepredvidenih situacijah.

Tudi nadzor in kontrola nad življenjem, odnosi in situacijami, prav tako pobira energijo in prinaša stres.

Nekaterim je ob tem dovolj sproščanje, spet drugi potrebuje kaj drugega, marsikdo pa ima globoko v sebi zakoreninjena prepričanja in travme in je proces opustitve stresa dolga, a vsekakor možna. V takih primerih priporočam nežne, a globoke seanse Gajinega Angelskega vrta.😉

Duša in srce

Duša in srce sta neposredno povezana, a vseeno ločena. Duša je neumrljiva in del nas, medtem, ko je srce del fizičnega telesa.

Duša je tista, ki nosi s sabo vzorce in načine delovanja, medtem ko srce naprej podpira fizično telo in šele nato nudi podporo in sledi duši v njenem razvoju. Vendar pa se razvija samo duša, ker ima večdimenzionalni prostor, medtem ko srce sledi le poti duše in ostaja v fizičnem nivoju.

Srce je zapisano fizičnemu telesu, zato z njim tudi zaključi življenje na zemlji, medtem ko duša preide v nov obstoj in se loči od srca.

Prav zato je poudarjeno ob smrti, da nas je nekdo zapustil- ker se prekine srčna povezava medtem ko duša živi naprej in smo na dušnem nivoju smo še vedno povezani in lahko komuniciramo.

Najbolj nam je poznan nivo srca, ker ga z razumom lažje dojamem, medtem ko se nivoja duše nikakor ne da zajeti v okvirje.

Slediš torej srcu ali duši? Srce najbolj zaznava čustveno dimenzijo obstoja in zato se okrog njega lahko nabere teža in različni pritiski, medtem ko duša tega ne zaznava na tak način, ampak bolj lahkotno in v smislu lekcij danih občutkov. Duša se razvija in spusti občutke, medtem ko srce ohrani srčne rane, le zaceljene.

Duša pozna vse odgovore in tvojo pravo pot, medtem ko srce temu pritrdi in sledi, ni pa samostojno, da bi lahko odkrilo pravo pot. Ko torej čutiš, da si na pravem mestu, slediš duši. In kdaj srcu? Ko te vleče na določene točke in k določenim ljudem in te le usmerja, duša pa ob tem točno ve😊

Srce te z občutki lahko vleče navzdol, medtem ko gre duša vedno navzgor.

To se pozna tudi v partnerskih odnosih: ko si izbereš srčnega partnerja, je odnos bolj zakompliciran in zahteven, medtem ko je dušni partner tisti pravi, kjer tudi je lahkotnost in veš, da je to to ter si srečen in izpolnjen.

Splača se povezati s svojo dušo in živeti iz globine, saj je tako življenje res polno 😊