Kako si?

50S temi besedami drug drugemu izkazujemo pozornost in zainteresiranost za življenje in počutje drugega. Včasih nas to res iskreno zanima, spet drugič je to vprašanje zgolj formalno ali vljudnostno.

Ob tem se sprašujem, kdaj je prav vprašati in kdaj ne. Je smiselno vprašati zgolj formalno, čeprav nas v tistem trenutku to dejansko ne zanima in nima pravega pomena? Ko me vprašaš, kako si, si res pripravljen/a slišati, kako v resnici sem ali želiš le slišati: dobro sem in da preusmeriš pozornost nase? Želiš resnično slišati vse tisto, kar nosim v sebi in si pripravljen/a poslušati? Ko mi postaviš to vprašanje, se zavedaš, da te lahko odgovor preseneti?

Želim poudariti pomembnost pristnosti in iskrenega zanimanja. Sama zelo verjamem v sočutnost in iskrenost in to tudi živim. Zato se mi zdi vprašanje Kako si, na mestu takrat, ko me sogovornik resnično in iskreno zanima; ko sem pripravljena ga poslušati in zdržati ob vsem, kar želi izraziti. Zato ne podpiram praznega spraševanja, ko gre le za vljudno frazo. Dve osebi se namreč lahko srečata šele, ko se čutita in ko sta se pripravljena poslušati in slišati. Zato kadarkoli te vprašam, pomeni, da sem resnično tukaj pred tabo ter da za trenutek pozabljam nase in pozornost pristno osredotočim nate, da te srečam in občutim ter stojim ob tebi kot človek. Nikakor pa mi ni smiselno kazati zaigranega zanimanja, ko mi nekdo odgovori in se na to ne odzovem, ampak zgolj preusmerim pozornost nase.

Zakaj tako radi sprašujemo? Verjetno iz navade ali za to, da “izpademo” lepi. Vsakdo sam ve, iz kakega razloga. Vsekakor pa se mi zdi vredno poudariti, da ko vprašanje ni na mestu, lahko povzroči “več škode, kot koristi”. Pomislimo kdaj, da se nekdo razveseli, ko pokažemo zanimanje in ko ni iskreno, se lahko druga oseba počuti spregledano, neslišano, kar pa na kakršenkoli odnos, zagotovo ne vpliva dobro. Seveda je res, da ima vsakdo odgovornost do svojega počutja in občutkov, pa vendar se lahko potrudimo, da smo drug ob drugem iskreno ter da pripomoremo k temu, da se nekdo ob nas dobro počuti- tako kot bi se mi želeli počutiti ob drugi osebi.

Po drugi strani pa je poleg vprašanja pomemben tudi odgovor- ker je zagotovo pozitivno, če sta obe osebi pristni. Tudi odgovor je lahko prazen ali zgolj odgovorimo za to, da nekdo ne sprašuje več ali tudi vljudnostno, ko niti ne želim deliti sebe. Vse je ok, tudi, če tega ne želim. Pomembna je le pristnost in iskrena vprašanja in odgovori. To je tisto, kar nas bo pripeljalo bližje k drugemu in k sebi.

Potrudimo se, da zavestno delujemo in vlagamo v odnose ter da izkazujemo zanimanje za sočloveka- s tem bo vedno manj osamljenih in zavrženih, prav tako pa bo naš vsakdan lepši in bogatejši. 🙂 Naj bodo naše besede in dejanja usklajena z našimi čutenji. 🙂

Take it easy!

IMG_1738www-čb

Nori tempo življenja na meče sem in tja ter nas mnogokrat pripravi do tega, da smo stalno pod stresom in obremenjeni z malenkostmi. Meče nas iz ravnovesja, da begamo sem in tja- iz preteklosti v prihodnost. Kaj pa sedanji trenutek, sploh še obstaja?

Obremenjujemo se s stvarmi, na katere niti nimamo vpliva in želimo nadzorovati, česar se nadzorovati ne da. Ni tako? Z mislimi se osredotočamo na vse nepomembne malenkosti in razmišljamo, kaj vse delamo ter se kritiziramo in obsojamo, ob tem pa pozabljamo resnično živeti.

Ko smo npr osredotočeni na to, da kakšen dan nismo mogli zaspati in se obremenjujemo zakaj in želimo to spremeniti, ob tem izgubljamo sedanjost. Ne bi bilo lažje, če si “vzamemo na easy” in pač samo sprejemamo, kar se nam zgodi in pozornost namenimo trenutku, v katerem smo. Trenutkov iz preteklosti ne moremo več spremeniti. Stvari se zgodijo, kot pač se in nima smisla preveč osredotočati pozornosti na skrbi zakaj to in zakaj ono… Življenje ni namenjeno temu! Namenjeno je zgolj temu, da živimo svobodno in sproščeno. 

Vse je lažje, če živimo lahkotno, neobremenjeno in sprejemamo vse, kar pride. Veliko je stvari, ki bi nas lahko obremenjevale in bi bili lahko vsak trenutek pod stresom in obremenjenostjo, če bi tako želeli. Lahko pa se odločimo drugače z zavedanjem, da želimo živeti v polnosti. Zavestno lahko prekinemo tok beganja v skrbi in preteklost in prihodnost ter se osredotočimo na sedanji trenutek. Poskrbimo, da se imamo fajn in nam je življenje lepo in čarobno. 🙂

Samo od nas je odvisno, kakšne dneve želimo, ker si sami kreiramo življenje. Potrudimo se lahko in smo osredotočeni na to, da samo plujemo skozi življenje z odgovornostjo do lastne sreče. Odvrzimo vse, kar nas obremenjuje po nepotrebnem in samo živimo in dihajmo. 🙂 Preteklosti ne moremo več spremeniti, prihodnost pa še ni prišla in tisto, kar bi nas lahko skrbelo, bomo “reševali” takrat, ko bo prišlo. Ob tem zaupajmo vase ter se zavedajmo, da je vse tako, kot mora biti. 🙂

Poleg vseh skrbi nas iz ravnovesja v sebi, lahko vrže tudi stalno opazovanje življenja drugih- ni že čas, da se osredotočimo samo vase, v svoje življenje ter poskrbimo za svojo srečo? Pometajmo zgolj pred svojim pragom, saj nam življenja drugih ne bodo prinesla sreče! 🙂

UŽIJMO ŽIVLJENJE TA TRENUTEK! 🙂

Ljubi sebe!

IMG_4463Če se ocenjujete in kritizirate, bodo to z vami počeli tudi drugi.

Če se žalite, vas bodo žalili tudi drugi.
Če si lažete, vam bodo lagali tudi drugi.
Če ste do sebe neodgovorni, bodo do vas neodgovorni tudi drugi.
Če sami sebe obtožujete, vas bodo obtoževali tudi drugi.
Če ste čustveno nasilni do sebe, bodo do vas fizično in čustveno nasilni tudi drugi.
Prisluhnite svojim čustvom, da jim bodo tudi drugi.
Če se boste imeli radi, vas bodo imeli radi tudi drugi.
Če se boste spoštovali, vas bodo spoštovali tudi drugi.
Če boste zaupali sebi, vam bodo zaupali tudi drugi.
Če boste pošteni do sebe, bodo tudi drugi pošteni do vas.
Če boste nežni in sočutni do sebe, bodo tako ravnali z vami tudi drugi.
Če se boste cenili, vas bodo cenili tudi drugi.
Če se boste hvalili, vas bodo hvalili tudi drugi.
Če se boste zabavali, vas bodo zabavali tudi drugi.
SHAKTI GAWAIN

Obdarimo sebe!

V teh dneh, ko se vse vrti okoli praznovanja, daril in potrošniške mrzlice, se ustavljam ob željah in darilih. Kot otroci smo zvesto pisali sezname želja vsem trem dobrim možem in upali, da jih bo čimveč izpolnjenih. To nas je navdajalo z veseljem in srečo, kadar so bile naše želje izpolnjene. Predvsem starši in tisti, ki so nas imeli radi, so skrbeli za to, da so bile mogoče kake želje in hrepenenja zadovoljene.

Kot odrasli, lahko sami poskrbimo za to, da so le-te uresničene. Ko pomisliš, dragi bralec/ka, da bi danes napisal, kaj si želiš, se temu nasmeješ? Verjameš, da ni možnosti, da bi se tvoje želje izpolnile? Zakaj? Ker si tega ne zaslužiš ali ker to nima smisla? Kaj pa, ko pomisliš, koliko radosti in sreče bi bilo, če se ti izpolni samo ena želja, o kateri že dolgo sanjaš? Lahko sanjaš o tem, da bi nekoga objel, da bi plaval/a z delfini, da bi se zabaval/a na potovanju, da bi užival/a v družbi ljudi, ki jih imaš rad/a, da bi fotografiral/a itd.

Tako kot zelo radi bogato obdarujemo druge, tokrat in naslednje leto, obdarimo sebe! Napišimo si seznam želja oz vse, kar bi še radi doživeli, kar bi nas osrečilo. Mogoče bo kdo ob pisanju tega pomislil, da nima denarja ali iskal druge izgovore za to, da ne bi doživel občutka sreče. Izgovori povzročijo ostajanje na eni točki iz katere se ne premaknemo in ostajajo zgolj v glavi. Poskusi si napisati, kaj bi te osrečilo in najti pot, da bo ta želja izvedljiva. Verjamem, da je vsaka želja izvedljiva, le mogoče ne na tak način, kot smo si mi zamislili v glavi.

Sama sem si zelo dolgo želela, da bi bila fotomodel v kotičkih gozda, ob vodi, na gugalnici, na sankah- in vse te želje sem si izpolnila in si lani v tem času podarila profesionalno fotografiranje. 🙂 S tem sem zelo osrečila sebe in si izpolnila delček svojih želja. 🙂 Ker se zavedam, da je moja sreča odvisna le od mene. 🙂

fb slikanje

Mogoče se ob tem najde kdo, ki ne ve, kaj si deanjsko želi. Pot do svojih želja, ki so skrite nekje globoko v sebi, lahko najdeš le sam/a. Mogoče ti lahko pomaga, ko najprej pomisliš, česa si ne želiš. V pomoč pa ti je lahko tudi, če se vrneš na spomine v čas otroštva- kaj je bilo takrat tisto, kar te je osrečilo ter katere tvoje želje takrat niso bile izpolnjene? Vzemi si čas in pobrskaj po sebi.

Ko imamo seznam napisan, je vse bolj preprosto, ker lahko začnemo počasi izpolnjevati to. 🙂 Če ne veš, kako bi začel/a, prosi koga za pomoč, da ti pomaga najti pravo pot do izpolnitve. Naj bo smisel v vsem tem, da bomo na koncu srečni in bolj v stiku s sabo, ker bomo poskrbeli zase. Ne čakajmo več, da nas drugi obdarijo, ampak si zaradi ljubezni do sebe, sami izpolnimo vse, po čemer hrepenimo. Naredimo to zase! 🙂 Dajmo si dovoljenje, da smo srečni, da skrbimo zase na najbolj ljubeč način. 🙂

Še vedno ne vidiš smisla? Kaj pa, če bi živel/a samo še danes? Kako bi si želela preživeti zadnje trenutke? Vsi hrepenimo po sreči, ob tem pa se zavedajmo, da je naše življenje, samo naša odločitev in da samo sami lahko izpolnimo vse, kar si želimo. Zato še enkrat spodbujam:

Že danes napiši svoj seznam želja in si jih začni izpolnjevati! 🙂 Bodimo sami sebi Miklavž, Božiček- ne samo enkrat na leto, ampak vsak dan! Zakaj? Zato, ker si zaslužimo biti srečni. 🙂

Naučimo se komunicirati na pravi način!

Ob besedi komunikacija, najprej pomislim na vsa nesoglasja, na vso težo, ki jo prinašajo konflikti in nesoglasja ter na vse druge posledice slabe komunikacije. Zato mi je toliko bolj pomembno o tem spregovoriti in se v sebi odpreti ter učiti, kako lahko to izboljšam.

Ena izmed strokovnjakinj na tem področju, je vsekakor psihoterapevtka Tanja Maljevac, s katero sva spregovorili o tem, kako se lahko boljše pogovarjamo. 🙂

Kje so največje ovire pri komunikaciji?

Zatika se nam že pri poslušanju, saj medtem, ko poslušamo drugega, razmišljamo, kaj bomo odgovorili ali pa se že opredeljujemo ali je nekaj ok ali ne. Ob vsem tem dogajanju v naši glavi drugega ne slišimo in ne začutimo, kaj je njegovo sporočilo.

Poleg tega pa večina ljudi ne zna skomunicirati, tega kar želi in potrebuje. Povsod v našem okolju lahko vidite, da se ljudje zelo zavejo, česa ne želijo, kaj jim ne ustreza in proti čemu so. V zadnjem času smo večina proti vsemu, predlogov kako bi bilo bolje pa je bolj malo. Naučiti se je treba povedati kaj ti ni všeč in ti ne ustreza in s tem postaviti mejo, po drugi strani pa predlagati svoje rešitve. Le če povemo kaj si želimo, bomo to mogoče tudi dobili. Drugi ljudje žal ne znajo brati naših misli, čeprav veliko ljudi npr. za partnerja reče ”Pa saj bi moral vedeli. Kako mu ni jasno?” 🙂

Tretja stvar je nerazumevanje sogovornika. Ko v pogovoru nekaj ne razumemo, je potrebno vprašati in ne predpostavljati. Včasih se bojimo pokazati, da nekaj ne razumemo. Velikokrat se nam stvari zdijo samoumevne, zato ne preverimo. Npr. besedi spoštovanje ali varnost meni pomenita nekaj, drugemu pa lahko čisto nekaj drugega. Za istimi besedami se lahko skrivajo zelo različne predstave. Dovolimo si postavljati več vprašanj in prositi za dodatno razlago. S tem bomo sogovorniku dali tudi občutek, da nas on in njegovo razmišljanje zanimata. Ne sklepajmo po svoje, ker s tem hodimo drug mimo drugega.

Kaj dejansko pomeni slišati in začutiti drugega? Koliko je to pomembno v partnerstvu?

V partnerskih in družinskih odnosih je to vsekakor bistveno, ker smo emocionalno vpleteni. Bolj kot smo čustveno vpleteni, več projekcij uporabljamo na drugem. Zelo hitro se zgodi, da na partnerja projiciramo pretekle odnose s partnerji ali pa tudi s svojimi starši. Ko npr. partner nekaj izrazi z besedami, mi ob tem reagiramo v smislu ”Spet se mi dogaja isto.” , saj to vržemo v koš že znanega in preteklega. Takrat nismo v tem trenutku s svojim partnerjem in ne slišimo ter vidimo kaj se v resnici dogaja, saj smo sredi svoje emocionalne drame. Če se zatikamo v ponavljajoče konflikte, je še toliko bolj pomembno ozaveščanje in razumevanje naših projekcij ter to, da znamo poslušati kaj partner od nas želi in začutiti kaj so njegove bazične potrebe (po varnosti, ljubezni, razumevanju itd.) za njegovimi besedami.

Kako lahko vemo, kaj si želimo?

Tudi to ni tako preprosto. Za to moramo vedeti, kdo smo ter biti v stiku sami s sabo. Velikokrat na naših željah in potrebah stoji tisto, kar so od nas pričakovali in nam govorili starši, vzgojitelji, prijatelji, … Tako smo vase sprejeli njihova pričakovanja- v želji, da bi nas sprejeli in imeli radi. Po letih takšnega početja težko začutimo svoje lastne potrebe in želje ali pa si jih ne upamo izražati, ker nekoč niso bile dovoljene in uresničene.

Druga stvar je, kdaj in kje izraziti, kar potrebujemo. Nekateri izbirajo neprimerne situacije, kjer ob nepravem trenutku ali pred neprimerno osebo pokažejo svoje globoke potrebe in nesigurnosti in tako še enkrat dobijo potrditev, da njihove želje res niso OK. Npr ko svojo potrebe po varnosti in podpori ne izrazijo partnerju ali dolgoletnem prijatelju, ampak z njo pridejo ven npr. neki zabavi, kjer je prisoten alkohol in ljudmi, ki jih ne poznajo zelo dobro. Takšna izkušanja jim bo dala potrditev, da ni dobro pokazati svojo ranljivosti in med drugimi iskati podporo.

Je torej pomembno iskreno izražanje?

Iskrenost je ključna za dobro komunikacijo. Če nekdo nekaj prikriva, dobimo dvojno sporočilo. Nekaj sporočajo njegove besede, drugo pa izraža njegova neverbalna govorica. To lahko v nas povzroči zmedo, nezaupanje ali sproži celo jezo. Sporočilo sestavljajo 3 plasti: naše besede, način na katerega kaj povemo z glasnostjo, melodiko, itd. ter neverbalna komunikacija. Če med sabo niso usklajene, v 55% zaupamo neverbalni komunikaciji, v 38% našim glasovnim značilnostim in le 7 procentih besedam. Zanimivo, a ne da? To nam da vedeti, da je način, na katerega nekaj povemo bistveno bolj pomemben kot sama vsebina. Ljudje, ki komunicirajo pasivno agresivno se lahko smehljajo in nam pritrjujejo, pri tem pa imamo občutek, da nekaj ni v redu, saj skrivajo, kaj pravzaprav mislijo in čutijo. Že to je lahko vzrok za konflikt: zapletanja v nepotrebne teme ali slabo voljo.

Se lahko z iskrenostjo izognemo konfliktom?

Ja. Če znamo stvari povedati ob pravem času ter na pravi način. Večini ljudi to ne uspe, ko je v igri jeza. Ko so jezni tega ne izrazijo, drugemu lahko zamerijo, njihova jeza se nabira in nato lahko izbruhnejo ob nepravem trenutku na zelo grd in agresiven način. Zato je bistveno, da stvari povemo sproti. . Takrat, ko smo emocionalno še ok, da smo jih zmožni skomunicirati na jasen in umirjen način.

Istvan Joos je na neki konferenci rekel: »Biti iskren 60% je težko, 70% je še toliko težje, 90% je najtežje, biti iskren 100% pa je neverjetno lahko.« Iskrenost in pristno izražanje sebe je popolnoma osvobajajoča izkušnja.

Kako drugemu povedati nekaj, da ga ne prizadenemo?

Temu, da drugega prizadenemo z resnico ali celo jezo se lahko izognemo, če komuniciramo po smernicah nenasilne komunikacije, Marshalla Rosenberga. To izgleda nekako tako: povemo zakaj se počutimo kot se, kakšna so bila naša drugačna pričakovanja glede tega in kako bi želeli, da ta oseba naslednjič odreagira oz. naredi neko stvar. S tem ko izrazimo svoja pričakovanja in rešitve, prevzamemo del odgovornosti in ne zvenimo kot, da drugega obtožujemo za tisto kar je naredil in kakšne občutke je s tem v nas sprožil. S tem, ko druga oseba ve, kaj si želimo pa se izognemo novemu morebitnemu konfliktu zaradi iste stvari.

Tudi kritika je lahko sprejeta na dober način, če znamo podati ”dobre” in prav tako ”slabe” stvari, pri tem pa pokritiziramo tisto dejanje, ki nas je zmotilo in s kritiko ne napadamo osebe. Če primerjamo to, da nekomu rečemo ”Ti si pa res vedno površen.”ali pa ”Ko sem pregledala tvojo današnjo nalogo me je navdušila tvoja kreativnost, je pa res, da je bilo v njej precej napak. Želela bi, da drugič nisi tako površen ter zadevo še enkrat pregledaš. Menim, da bo tako tvoj izdelek lahko pridobil veliko na kvaliteti.” Pomislite kako bi na vas vplivala prva in kako druga kritika, če bi ju prejeli v isti situaciji?

Zakaj dejansko nastane konflikt?

Ljudje smo zelo različni in imamo zato različna mnenja in potrebe. Velikokrat težko sprejmemo pogled drugega in iščemo, da bi se v mnenjih poenotili. Zaradi strahu pred tem, da bi bili zavrnjeni velikokrat svojih potreb/želja sploh ne izrazimo, ampak smo le jezni, kuhamo mulo ali se glede tega, kar nas moti pogovarjamo z nekom drugim in ne z osebo, zaradi katere se razburjamo. Slej ko prej nas bo to pripeljalo do konflikta.

Način kako zadevo speljati do konca na uspešen način je, da izrazimo svoje želje. Šele ko dobimo negativen odgovor, začnemo s ”pogajanji” kako bi bilo zadevo možno speljati drugače.

Drugi razlog za konflikte so že omenjene projekcije, emocionalna prizadetost ter negativni vzorci komunikacije, ki imajo običajno izvor že v primarni družini. Če se je v družini komuniciralo na agresiven način, je to za osebo primarni prototip komunikacije. Drugih načinov se mora šele naučiti.

Če povzamem še iz prejšnjih odgovorov so vzroki za konflikt: neposlušanje, ”negativni” vzorci komunikacije, nesprejemanje mnenja drugega, neprimeren način izražanja čustev, predvsem jeze, nepripravljenost na kompromis, in to, da si ne upamo izrazit svojih potreb, želja in čustev ob pravem času na prav način.

Kako se naučiti dobre komunikacije?

Prva stvar pri izboljšanju je ozaveščanje tega, kako komuniciramo (kaj počnem narobe, kaj bi lahko drugače). Izražanje svojih občutkov je proces osebnostne rasti, ki traja. Le-ta je razdeljena na dva dela: zaznati tisto, kar se znotraj mene dogaja in to pokazati pokazati navzven v smislu soočanja z realnostjo. Vsakršna komunikacija je na prvem nivoju izraz tega, kako jaz komuniciram sam s sabo. Če sem do sebe grob, zahteven, sem takšen tudi v vseh odnosih. Zato je najprej potrebno ozaveščanje tega.

Ja, kar zapletena stvar je tale komunikacija. Prav zato sem se odločila za komunikacije delavnice, kjer odstiramo plast za plastjo, da bi v petih triurnih delavnicah sestavili neko sliko o tem kako komuniciramo, kje ga »lomimo« ter kakšne stile komunikacije imajo naši sogovorniki. Prav tako po korakih skozi vaje pogledamo 10 veščin, ki sestavljajo dobro in uspešno komunikacijo.

Pomembna je tudi asertivna komunikacija? Kaj to pomeni?

Svoj pogled na asertivnost bom začela s tem, da se veliko ljudi boji jeze, ker so bili soočeni le z njenimi negativnimi vidiki, torej agresivnostjo. Zato jezo dojemajo kot negativno, čeprav je jeza čustvo, kot vsako drugo. Tako kot nam strah sporoča, da se nismo sposobni spopasti z neko situacijo nam jeza pove nam, da nam nekaj ne ustreza in nas frustrira. Ob tem nam da energijo, da zmoremo čez to oviro. Asertivnost zame pomeni pravilno uporabo jeze. V komunikaciji je to sposobnost, da na jasen, konkreten in primeren način povemo, kaj nas moti in kaj si želimo. Velikokrat to pomeni postaviti mejo, reči ne. Asertivno postavljanje meja, pa še vedno vzame v obzir drugega. Torej jasno postaviti mejo tako, da bo v redu zame in zate.

Mislite, da si želimo boljše komunicirat?

Veliko jih noče, ker so mnenja, da so za vse, kar je narobe, vedno krivi drugi. Problem je, da veliko ljudi ni motiviranih za spreminjanje. Odgovor na to, kdaj se želimo naučiti nekaj novega in opustiti stare vzorce bom ponazorila kar z stavkom dr. Ramovša ” Stiska je odskočna deska za spremembe.” Za nekatere je dovolj velik stiska to, da jim gre nekaj narobe, drugi se naveličajo ponavljanja stalno istega vzorca po 20ih letih, tretjim je dovolj življenja med konflikti.

Velikokrat so ljudje pripravljeni več vložiti v dobro komunikacijo na poslovnem področju, medtem ko se jim v partnerskem odnosu ali odnosu z otroki to ne zdi tako pomembno ali alarmantno. Takšni so lahko na delovnem mestu zgledni ali pa zelo pasivni v svoji komunikaciji, nato pa svoje nezadovoljstvo prenašajo v družino. Kreganje s partnerjem lahko pomeni celo razelektritev drugje nastalih napetosti- zato take osebe nimamo motivacije za spreminjanje komunikacije v partnerskem odnosu. Še več: lahko gre tudi za neke vrste igro, ko se partnerja zelo rada izzivata, provocirata…

Kot sem že omenila, se naša komunikacija oblikuje že v otroštvu. Če poznamo le že omenjen agresiven način komunikacije, se nam to zdi nekaj normalnega. Želja po spreminjanju se lahko vzpostavi šele, ko imamo izkušnjo, da obstaja nekaj boljšega in lepšega.

Je dovolj, da npr. v partnerstvu samo ena oseba vlaga trud v boljšo komunikacijo?

Vsekakor boljše kot nobena. 🙂

Nekdo, ki pridobi nove vzorce in veščine lahko na drugega vpliva na mehek način, z zgledom in načinom delovanja. Prav tako pa partnerju lahko da povratno informacijo o tem kako le ta vpliva na ljudi s svojo komunikacijo in ga s tem ozavešča. Zavedanje pa je prvi korak za željo po spremembi.

Kaj nam prinese odločitev, da se želimo tega naučiti?

Na prvem nivoju se z boljšo komunikacijo izboljšajo naši odnosi, v katere vnesemo več zaupanja, varnosti, in lepših trenutkov. Dobimo tudi več svobode, saj nas ni več tako strah izraziti sebe. S tem ko se naučimo reči ne, dobimo tudi več časa zase in svoje stvari, saj nismo konstanto vsem na razpolago. Učinkovita in jasna komunikacija, ki postavlja meje, je tudi ključ dobre vzgoje otrok.

V delavnicah predavate tudi o stilih komunikacije. Zakaj je to znanje pomembno?

Pomembno je predvsem vedenje, da komuniciramo na različne načine in da so ti posledica naših osebnostnih lastnosti. S tem v pogovoru dobimo distanco, saj se zavedamo, da je to lahko le nek način izražanja in se ne identificiramo z izrečenim. S tem, ko prepoznamo, na kakšen način nekdo komunicira ter kaj so njegove potrebe za tem načinom izražanja, lahko svojo komunikacijo ustrezno prilagodimo , saj bo tako bolj slišal naše sporočilo, kar bo prispevalo k uspešnejšem pogovoru.

tanja 2

Viri: http://tanjamaljevac.si/programi-za-osebnostno-rast/komunikacijske-delavnice/

Kaj bi želeli še poudariti?

Komunikacija je ena izmed zelo osnovnih veščin, ki nam lahko pomaga, da kvalitetnejše zaživimo. Vlaganje časa in denarja vanjo se mi zdi ravno tako pomembna, če ne še bolj, kot v materialne dobrine, saj nam bo prinesla boljše odnose, boljše priložnosti za delo, več strank ter trajnejše psihično blagostanje.